Gradiva2020-03-05T20:27:38+00:00

GRADIVA

Erikson razume oblikovanje identitete kot proces, ki se odvija skozi vse življenje posameznika.  Raziskuje razvoj osebnosti od rojstva do starosti, ter ga razdeli v 8 različnih faz, celoto pa poimenuje “ŽIVLJENJSKI CIKEL”.

Obdobje od 12-tega leta do konca pubertete je po njegovem peta faza in je opredeljena kot KONFLIKT IDENTITETE IN VLOGE.

Puberteta je obdobje spolnega razvoja ter hkrati velik razvoj mišljenja, adolescent se sprašujejo temeljna vprašanja kot “Kdo sem jaz? Za kaj si prizadevam? – vprašanja o njihovem lastnem mestu v svetu in družbi. Pojavi se želja po ponovnem preverjanju lastne identitete, kritika avtoritete. K vsemu, kar je pridobil v prejšnjih obdobjih, se zateka, da bi razrešil krizo, ki jo izzovejo številne eksistencialna vprašanja, sprožena od vseh in puščena neodgovorjena. Dobri socialni modeli družine in šole lahko olajšajo krizo. Prehod od otroštva do odraslosti je velik preskok in težavno obdobje. Mnogo sprememb se zgodi, otrok pa ima malo socialnih izkušenj, ki bi mu pri tem bile v oporo. Nesprejemljiva kritika in želja upreti se etičnim in moralnim normam, lahko vodi do ekstremno negativnih posledic. Ohranjanje dialoga med starši in otroci je ključnega pomena za razrešitev krize.

RAZVOJNE NALOGE: Ugotovitev, kdo si in katero mesto v svetu zavzemaš.

NORMALEN RAZVOJ:

Pomembne fizične spremembe.

Potreba po varovanju svoje neodvisnosti nasproti družini – vzpostavitev pomembnih odnosov izven družine.

Privajanje na močna čustva, še posebej čustva povezana s spolnostjo.

Izpraševanje vrednot odraslih in spremembe v svetovnih pogledih.

Spremembe v doživljanju sebe.

MOTEN RAZVOJ

Pomanjkanje občutka varnosti.

Nizka samozavest.

Zmedena identiteta.

Nesposobnost ustvariti trajna prijateljstva.

Večja emocionalna intenziteta.

VEDENJE

Nasilje / agresija.

Izolacija od odraslih.

Neprenehno izzivanje avtoritete.

Iskanje pozornosti na nespremenljive načine, na primer s krajo.

Izostajanje od šole.

Beg od doma, fizično in emocionalno z uporabo alkohola in drog.

UKREPI – KAJ LAHKO V OPORO NUDIJO STARŠI

Postavijo meje.

Povečajo in izboljšajo poti komunikacije.

Se pogovorijo o pomembnih temah kot so spolnost ter informiranje o možnih tveganjih.

Pripravijo otroka na samostojnost tako, da jih naučijo spretnosti soočanja z življenjem.

Uporabijo vzgojne metode, ki gradijo samospoštovanje in ne uporabljajo kazni in nasilja.

Iščejo načine za razvoj pozitivne identitete.

Ko so otroci soočeni z različnimi vsakdanjimi in nevsakdanjimi situacijami, potrebujejo različne spretnosti in podporo. Ko so v okviru mednarodnega projekta rezilientnosti vprašali otroke in starše s katerimi težavami se soočajo, so dobili zelo širok spekter odgovorov.

Med težjimi družinskimi situacijami, so bili najpogostejši odgovori naslednje:

  • Smrt staršev, starih staršev
  • Ločitev
  • Bolezen starša ali drugih družinskih članov
  • Invaliden družinski član
  • Umor družinskega člana
  • Izguba službe ali prihodka družinskega člana
  • Revščina
  • Selitev družine ali prijateljev
  • Incidenti s poškodbami
  • Nadlegovanje vključno s spolnimi zlorabami
  • Zapustitev
  • Samomor
  • Ponovna poroka
  • Brezdomstvo
  • Zdravstvene težave in hospitalizacija
  • Požar
  • Prisilno vračanje družine

V nadaljevanju otroci in njihovi starši navajajo težave izven družinskega okolja:

  • Rop
  • Vojna
  • Požari
  • Potresi
  • Poplave
  • Prometne nesreče
  • Priseljevanje
  • Poškodovanje lastnine zaradi neviht, poplav in mrzlega vremena
  • Politično preganjanje
  • Lakota
  • Umori v bližini domov
  • Nestabilna vlada
  • Suša

POTREBE OTROK razumljene v skladu s TERAPIJO REZILIENTNOSTI

Pripadanje – otrok mora najti svojo umeščenost v svetu,  vzpostaviti varne odnose, poznati svoj dom, poznati svoj spol, etičnost, mesto, državo, ki ji pripada.

Izobrazba – dober uspeh, potreba po šoli kot pozitivnem okolju, izdelana kariera, življenjski projketi; potreba, da ima tudi svoje osebne izbire namesto prisile. Prepoznajte otrokove dosežke, opogumljajate jih za marljivost in razvoj.

Razvoj življenjskih sposobnosti – soočanje, razvoj družbenega zaupanja za soočanje z vsakodnevnimi nalogami, sposobnosti interakcije z obstoječim okoljem, optimalna adaptacija.

Izgradnja osebnega jedra – delo na globini karakterja, vsajanje občutka upanja, učenje otrok, da razumejo čustva in občutenja drugih ljudi, da se spoznajo in prevzamejo odgovornost.

Samokontrola / samo regulacija – podprite otroke pri razvijanju strategij za vodenje svojega življenja.

Sprejemanje – na negativne dogodke glejte iz pozitivne perspektive. Otroci, ki prejmejo podporo in razumevanje pri gradnji njihove življenjske zgodbe z idejo videnja dobrega in smiselnega v vseh dogodkih življenja, zmorejo najti moč in odpornost. Sem spada tudi razumevanje in sprejemanje meja.

Pogum  – zelo pomembno je, da starši ali skrbniki uravnovesijo svoje posredovanje v otroka, z tendenco, da bolj vodijo kot diktirajo.

Roza obaravana očala – pretekla doživetja predstavite v najbolj svetli luči, kar je možno. Spodbujajte otrokove interese brez da bi skušali definirati določene talenete.

Pomirjanje – jezo lahko pomirjate s pomočjo boksarske vreče, s pisanjem pisma ter raztrganjem le tega na koščke, s pogovorom s samim seboj v mirnem tonu; strah lahko umirite s sprostitvijo, dihanjem, risanjem, kuhanjem in podobno.

Vsak dan so otroci širom po svetu izpostavljeni različnim situacijam: nekateri so pod stresom, ker se njihovi starši ločujej, ali ker je eden izmed staršev bolan, ali je umrl, med tem kot drugi doživljajo katastrofe kot so vojne, epidemije, poplave, lakote. Kako bodo take izkušnje vplivale na otroka –  ali ga bodo ranile ali naredile močnejšega – je odvisno od rezilientnosti. Kar razumemo pod rezilientnost je človeška sposobnost, da postanemo močnejši kot rezultat doživljanja težkih življenjskih izkušenj. Pomen besede v angleščini asociira moč karakterja podobno naravi telesnih moči. V psihologiji je opisana kot lastnost človeškega bitja, ki se razvije ob soočanju s težavami. Ta sposobnost pa ni stalna lastnost; nanjo vplivajo različni pogoji in faze življenja osebe.

Ko se naš otrok sooča s težkimi življenjskimi situacijami, mu starši skušamo pomagati, a zmeraj ne vemo, kaj naj v resnici storimo. Ko kot starši skušamo narediti otroka rezilientnega, kar pomeni odpornega in sposobnega soočanja s situacijami, je zelo pomembno, da se ne osredotočamo na problem, s katerim se soočamo, temveč na otrokove sposobnosti in moči, ter vire iz okolja, ki so nam na voljo v pomoč v dani situaciji.

Vabilo:

Razmislite, kako ste doživeli predstavitev, na kaj vas asociira,  kaj v vas zbudi. Z drugimi starši podelite s katerimi stresnimi situacijami se soočajo otroci, ter kako jim lahko pomagamo v kontekstu rezilientnosti.

TRIJE VIRI REZILIENTNOSTI

IMAM:

Ljudi, ki jim zaupam in me imajo radi, ne glede na karkoli.

Ljudi, ki  mi postavljajo meje, tako da vem, kje se ustaviti preden zaidem v nevarnost ali težave.

Ljudji, ki mi pokažejo, kako narediti stvari pravilno tako, da tudi samo tako ravnajo.

Ljudi, ki me želijo naučiti, da naredim stvari samostojno.

Ljudi, ki mi pomagajo, ko sem bolan ali v nevarnosti ali ko se moram učiti nečesa novega.

JAZ SEM:

Oseba, ki jo lahko ljudje imajo radi in ljubijo

Vesel, da lahko storim stvari za druge in s tem izkažem svojo skrb zanje.

Spoštljiv do sebe in drugih.

Pripravljen prevzeti odgovornost za to kar počnem.

Prepričan, da bo vse vredu.

LAHKO:

Govorim z ostalimi o stvareh, ki me skrbijo ali strašijo.

Najdem način, da rešim probleme, ki jih imam.

Kontroliram sebe, ko se počutim, da bi naredil nekaj, kar ni prav ali je nevarno.

Ugotovim, kdaj je pravi čas, da s kom govorim ali naredim neko dejanje.

Najdem nekoga, da mi pomaga, ko ga potrebujem.

Rezilienten otrok potrebuje vse te dejanivke in lastnosti, da je lahko rezilienten, ena od lastnosti, ni dovolj. Na primer: otrok lahko ima visoko samozavest /JAZ SEM/, a če ne zna komunicirati z drugimi z namenom reševanja problemov /JAZ LAHKO/ in nima nikogar, da bi ga prosil za pomoč /JAZ IMAM/, ne more biti rezilienten. Morda se vam na prvi pogled zdi, da je te aspekte za dosego otrokove sposobnosti reševanja problemov z lahkoto dobiti, to običajno ni povsem tako. Mnogo odraslih namreč ne ve, kako otroku pomagati doseči vse te lastnosti in pogoje. Otroci za dosego tega potrebujejo pomoč staršev.

Vabilo:

Razmislite, ali se vaše lastne izkušnje skladajo s prebranim in na kakšen način.

Razmislek pripelje do spoznanja, da otroci na različnih starostnih stopnjah dosegajo različne skupine: JAZ IMAM, JAZ SEM, JAZ LAHKO. Starejši kot so, bolj preusmerjajo svojo usmeritev od zunanje podpore k lastni sposobnosti JAZ LAHKO. Otrokov odziv v situacijah je kriterij, ki pove, koliko so starši ali skrbniki bili spretni pri podpori otrokovega razvoja rezilientnosti.

Kriteriji rezilientnosti (povzetek):

Sposobnost socializacije in ustvarjanja harmoničnih odnosov s prijatelji.

Sposobnost soočanja s šolskim delom in osvajanje delovnih sposobnosti.

Sposobnost konstruiranja v času adolescence brez resnih težav v smislu angsioznosti, občutka krivde ali drugih odklonilih vedenj.

Sposobnost v odraslosti vstopiti v starševstvo, brez da bi ponovno kreirali traumatične modele lastnega otroštva in sposobnost zgraditi zadovoljno življenje z drugo osebo v smislu njunega spolnega odnosa.

Preden zaključimo, vsi udeleženci/bralec zaključijo/i stavek “Zmogel sem situacijo ker….”

»Preventivni programi proti nasilju v vzgojno-izobraževalnih ustanovah«

V okviru mednarodne konference v Radencih 6. Marca 2020, je nastal zbornik strokovnih člankov. V njem je zbranih sto šestinštirideset prispevkov slovenskih avtorjev, ki obravnavajo nasilje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah z različnih zornih kotov ter predstavljajo mnoge izvirne in učinkovite rešitve, kako ga zmanjševati ali preprečiti. V njem najdete tudi prispevka tujih avtorjev o praksah preprečevanja nasilja v drugih državah (Anglija in Bolgarija).

V želji, da bi zbornik pripomogel k ustvarjanju družbe, v kateri za nasilje ne bo več prostora, ter družbe, ki bo zmogla in znala reševati konflikte na miren način, vam želimo prijetno branje.

Zbornik strokovnih člankov mednarodne konference Stop nasilju 2020

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas.